Intervju: Svetlana Nikič, programerka v podjetju Celtra

Programerk ženskega spola ne srečaš ravno vsak dan, zato smo izkoristili priložnost in se pogovarjali s Svetlano Nikič, ki je kot programerka zaposlena v uspešnem multinacionalnem podjetju Celtra.

Svetlana Nikic - Celtra

1. Kako si se kot ena redkih žensk počutila na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani?
Naš program (matematika) tisto leto ni imel omejitve vpisa, zato je bilo na FMF priti enostavno, malo težje pa je bilo tam ostati. Zato nas je bilo v drugem letniku kar veliko manj, kot na začetku študija. Na našem programu je bilo razmerje med spoloma kar enakomerno. Seveda je bila zgodba malo drugačna na fiziki in kasneje na mojem študiju računalništva in informatike, kjer je bilo res malo deklet, ali pa spet na drugi strani na finančni matematiki, kjer so pa prav dekleta prevladala.

2. Se ti mogoče zdi, da imamo ženske v sebi nek »gen«, zaradi katerega nam določena snov gre hitreje v glavo, ali meniš, da smo samo bolj disciplinirane in zaradi tega posledično bolj dovzetne za novo snov?
Hehe, genetika ima gotovo neko vlogo, če primerjamo tipično žensko s tipičnim moškim, sploh kar se tiče učenja in pomnjenja. Se mi pa zdi, da tudi okolje, v katerem odraščamo in živimo, veliko vpliva na naše navade. Ima pa seveda lahko ženska bolj tipično moške možgane in obratno, zato se mi zdi res pomembno, da vsak zase ugotovi, kaj so tiste prednosti in slabosti, ki mu pomagajo oziroma ga ovirajo na poti do cilja, ne glede na to, ali se to smatra za tipično žensko ali moško stvar.
Če že izpostavim eno tipično stvar, smo ženske dosti bolj nagnjene iskanju nekega povprečja (v vsem moraš biti relativno dober), medtem, ko so moški bolj nišno usmerjeni (se osredotočijo samo na eno stvar, za ostalo jim je pa vseeno). Včasih je prva lastnost veliko bolj uporabna, včasih pa druga. Seveda pa ta druga lastnost načeloma bolj izstopa.

3. Kaj je bil glavni razlog, da si spremenila smer študija in se na 2. stopnji odločila za Fakulteto za računalništvo in informatiko? Katere pogoje si morala izpolnjevati za spremembo študija?
V času študija, ko sem dobila boljši občutek, kaj pomeni biti matematik, sem začela resneje razmišljati, kateri poklic bi rada opravljala še 40 let, pa mi noben od tistih klasičnih matematičnih ni preveč dišal. Na drugi strani sem se pa prav med faksom prvič bolj resno srečala s programiranjem, ki pa mi je bilo res zelo všeč, kljub temu, da sem imela prej nek strah, da mi pa to ne bo šlo. Pa mi je. 🙂

4. Kako si se kot matematik znašla na FRI-ju? Kaj je bilo ob tem prehodu najtežje in kakšna znanja si na FMF-ju prejela, zaradi katerih ti je bilo lažje?
Definitivno sem imela na začetku probleme zaradi samega prehoda. Kar veliko stvari je bilo, za katere sem prvič slišala, predvsem pa nisem imela sprva nekega podpornega sistema na novi fakulteti – s tem večinoma mislim sošolce, s katerimi po navadi lahko deliš neke svoje probleme in vidiš, da nisi sam, in imaš tudi koga, s katerim lahko podebatiraš kakšen problem in vprašaš kaj ‘neumnega’. Ampak sploh zaradi projektnega dela prej ali slej spoznaš svoje sotrpine.

Mi je pa FMF definitivno veliko tudi pomagal. Tam te naučijo predvsem razmišljanja, zato se znaš spopasti s katerikoli problemom. Ko enkrat ugotoviš, da ti na novi fakulteti manjkajo samo neki podatki, razmišljanje je pa dokaj podobno, se vse da rešiti. So mi pa definitivno vsi bolj matematični predmeti šli skoraj smešno lahko na FRI-ju.

5. S parimi besedami opiši vzdušje na FRI-ju, še posebej iz vidika ženske. Si se tam prijetno počutila, je okolje spodbudno?
Zdi se mi, da imamo ženske malo drugačno izkušnjo, ampak ne nujno boljšo ali slabšo. Večinoma te ljudje hitreje opazijo, mogoče si kot ženska deležna kakšnega predsodka več, ampak načeloma je bila izkušnja dobra. Meni je všeč, ko sem sprejeta kot ena izmed vseh in to sem definitivno bila. Na začetku me je kdo morda malo podcenjeval, kdo spet precenjeval, ampak vse to hitro mine.

Celtra prostori

Vir: Celtra


6. Kaj ti je bilo med študijem na 2. stopnji najbolj všeč? Se ti zdijo vsa znanja, ki jih pridobiš med študijem, uporabna in jih lahko apliciraš na kariero zdaj, ko si zaposlena kot programerka?
Na splošno so mi bili všeč predmeti, kjer smo delali na kakšnih malo bolj konkretnih projektih, ko imaš občutek, da si dejansko nekaj ustvaril. Se mi je pa verjetno najbolj v spomin vtisnila Digitalna forenzika, kjer smo morali razmišljati kot kriminalci in vdirati v diske z namenom iskanja skritih podatkov. Tudi ‘vaje’ so bile zabavne.
Marsikaj s faksa sem potem uporabila tudi v službi, kakšne stvari pa tudi ne. Je pa spet zelo odvisno od samih predmetov, ki jih izbereš in – spet – tvoje željene usmeritve za naprej.

7. Kako poteka vsakdan v Celtri? Kakšno je vzdušje?
Vsakdan in vzdušje sta zelo odvisna od tega, kakšna je tvoja vloga v podjetju in s kom največ delaš. Zame to trenutno pomeni, da imamo večino dni kratek sestanek zjutraj, kjer vsak pove, kaj je delal, kaj namerava delati in s katerimi težavami se sooča. V splošnem veš za cel mesec vnaprej, na katerih projektih, ki ti vzamejo večino delovnega dne boš delal, vmes pa se prikradejo tudi krajše naloge – nekatere bolj, druge manj nujne.

Vzdušje je dobro, se je pa situacija v zadnjih mesecih kar spremenila. Prej smo večino dela opravili v pisarni skupaj, sedaj pa večinoma doma, tako da so ti klici in sestanki še toliko bolj pomembni za ohranjanje nekega kontakta. Pri delu mi je definitivno pomembno tudi to, s kom delam, saj preživiš s temi ljudmi zelo veliko časa. So pa tudi projekti zanimivi, tako da mi je zelo redko dolgčas, kar je super.

8. Bi na kratko opisala tvoje delovne naloge? S katerimi orodji se kot programerka srečuješ vsak dan?
Naša ekipa se večinoma ukvarja z delom na naši platformi, ki je dostopna na spletni strani, tako da še najbolj pašemo v nek klasičen web development. Za front-end še največ uporabljamo Vue.js framework ali pa samo javascript, za back-end pa PHP. S tem pride zraven še dosti drugih orodij – nekatere si lahko izbereš (večina nas npr. uporablja VS Code za editor, ampak seveda lahko uporabljaš tudi kaj drugega), nekatere pa moramo uporabljati vsi (kot npr. Docker in Kubernetes), na katerih večinoma dela druga ekipa.

9. Naštej pet prednosti delovnega mesta programerja.
Trenutno je to kar iskan poklic, v povprečju so boljše plače, možnosti dela od doma in dela v tujini je veliko, možno je napredovanje in spreminjanje kariere, veliko je zelo zanimivih problemov in podjetij, ki rešuje te probleme, ter nemonotono delo. Malo več kot pet. 🙂

10. Najboljši nasvet, ki ga lahko daš mladi vzhajajoči programerki?
You do you! Delaj, kar te veseli, čeprav to ni nujno najbolj tipično (ali pa je zelo!). Vedno se bodo našli ljudje, ki te (ne) bodo podpirali, ampak edino mnenje, ki je res pomembno, je tvoje, zato se ti res splača početi tisto, na kar boš sama na koncu ponosna in te bo veselilo.

Preberite več o uspešnih ženskah v programiranju v članku Najpomembnejše ženske v zgodovini računalništva.

Otroški Hackathon